Zdrava prehrana ali ortoreksija?

Kaj je zadnji prehranski hit? Zadnja leta se pojavlja precej novih diet, ki obljubljajo ne toliko hujšanje, temveč čiščenje notranjih organov, razstrupljanje, razkisanje in podobno, ljudi pa odvračajo od vsega, kar je nezdravo.

Tako zdrava prehrana niti nima več velike povezave z zdravo kmečko pametjo, bi lahko rekli, temveč je usmerjena v obsedenost s tem, kaj je zdravo, in kaj ne. Tako je vse več tistih, ki ne jedo tega ali onega, ker ni zdravo – in nazadnje ugotavljajo, da je pravzaprav težko pripraviti redne dnevne obroke ali v trgovini sploh še nakupiti živila – nič ni več dovolj zdravo.

Tako zdrava prehrana in obsedenost z njo vodita v novo prehransko motnjo, ki so jo poimenovali otroreksija. Gre za odpovedovanje »navadni« hrani in težnjo, da jemo zgolj še tisto, kar je popolnoma zdravo. Nazadnje marsikdo poje premalo, samo zato, da ne bi v svoje telo vnesel nečesa, kar ni povsem zdravo. In tako se rojeva nov ekstrem, na katerega opozarjajo tako zdravniki kot psihologi. Tudi zdrava prehrana namreč ni več zdrava, če se spremeni v obsesijo, vpliva na normalen potek življenja oziroma postane tako rekoč religija.

Zdrava prehrana je predvsem domena odraslih v »najboljših letih«, torej tistih, ki so si šele ustvarili družino in so v najbolj aktivnem obdobju, zaradi česar ima velike posledice tudi na življenje in prehranske navade otrok. In prav to je še posebej zaskrbljujoče. Nič ni narobe, če starši želijo, da se otroci zdravo prehranjujejo, a če njihov jedilnik ne bogati dovolj maščob, dovolj ogljikovih hidratov, lahko to nenazadnje vpliva tudi na njihov razvoj.

Kje je torej potrebno potegniti črto? Zagotovo velja pomisliti na to, da je postala zdrava prehrana preveč pomembna in vodi v otroreksijo, če naenkrat vedno, ko kuhamo, pričnemo razmišljati o tem, kaj bomo dali v lonec, da ne bomo pojedli česa, kar ne velja za ekološko pridelano, domače, za superživilo in podobno. Nenazadnje je v življenju potrebna zmernost – tudi takrat, kadar je v igri zdrava prehrana.

Share on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterShare on LinkedIn